Osnovna načela ergonomije v teoriji in praksi

Osnovna načela ergonomije so se skozi čas in prakso spreminjala. Sprva so bila oblikovana štiri načela, ki so se v svojem bistvu ukvarjala s preprostim vprašanjem: »kaj dati kam«. Čeprav gre za enostavno vprašanje, je bil odgovor nanj precej kompleksen. Tako so strokovnjaki sprva oblikovali štiri načela, nato dodali še štiri, danes pa se vse pogosteje govori celo o dvanajstih ergonomskih načelih.

Ohranjanje nevtralnega položaja

Prvo načelo ergonomije govori o tem, da bi morali ljudje pri opravljanju dela ohranjati nevtralni položaj telesa. To pomeni, da bi moralo biti telo v položaju, pri katerem sta mišični napor in obremenitev sklepov najmanjša, nosilne strukture pa so kar najbolje zaščitene pred poškodbami in degenerativnimi spremembami.

Pri dolgotrajnem sedenju se lahko hrbtenica upogne v obliki črke C, pri čemer pride do neenakomerne obremenitve mišic telesa. Podobno se dogaja tudi, če v pisarni ne poskrbimo za optimalno postavitev tipkovnice in miške. V vseh teh primerih lahko čez čas opazimo zategnjenost mišic in bolečine v različnih delih telesa. Pri preprečevanju težav, povezanih z dolgotrajnim sedenjem, imajo velik vpliv ergonomski pisarniški stoli z nastavljivo ledveno oporo.

Opravljanje dela v položaju največjega udobja

Tudi drugo načelo ergonomije se nanaša na zagotavljanje optimalnega položaja telesa med delom. Pri tem načelu ne gre le za ohranjanje nevtralnega položaja, temveč tudi za opravljanje dela v položaju, ki omogoča največ udobja. Kljub temu, da gre pri obeh načelih za doseganje podobnega cilja, je drugo načelo nekakšna nadgradnja prvega.

Iskanje največjega udobja namreč pomeni tudi iskanje rešitev, ki so prilagojene individualnim potrebam vsakega posameznika. Pri delu v pisarni je tako pomembno, da prilagodimo višino mize, oddaljenost ekrana, višino sedišča ter dosežemo optimalni položaj miške in tipkovnice.

Omogočanje gibanja in raztezanja

Ponavljajoči gibi in dolgotrajni neudobni položaj na delovnem mestu zahtevajo redno sproščanje obremenjenih mišic. Pravilno raztezanje in redni gibalni premori pomagajo pri razbremenitvi mišic ter pri vrnitvi telesnih segmentov nazaj v nevtralno lego. Raztezanje omogoča regeneracijo telesa in večjo funkcionalnost pri ponovnem pričetku dela. Praviloma bi morali statično delo prekiniti z aktivnimi odmori, dinamično delo pa s statičnimi premori.

Delo, ki vključuje dolgotrajno sedenje in ponavljanje gibov pri uporabi miške ali tipkovnice, je najbolje prekiniti z raztezalnimi vajami za zapestja, ramenski obroč, noge in hrbtne mišice. Priporočljivo je, da si nekajminutni odmor vzamemo vsaj enkrat na uro, če je le mogoče vsaj za kratek sprehod po pisarni.

Raztezanje v pisarni

Zmanjševanje prekomernih obremenitev

Praviloma bi morala biti vsa delovna mesta zasnovana v skladu z antropološkim vidikom ergonomije. To pomeni, da so delovna mesta prilagojena optimalni uporabi splošne populacije ljudi. Na podlagi ugotovitev vezanih na splošno populacijo se oblikujejo delovni pripomočki in delovna mesta, ki naj bi zaradi svojih lastnosti ustrezali čim večjemu številu oseb in tako tudi lajšali prekomerne obremenitve.

Zahvaljujoč antropološkim ugotovitvam je mogoče izbirati med mizami in stoli, ki so takšne višine, da prihaja do čim manjših obremenitev telesa. To si je morda najlažje predstavljati tako, da se spomnimo kako so nekoč prevladali stoli brez naslonov za hrbet, da so se v pisarnah večkrat uporabljale neprimerne luči za razsvetljavo in podobno.

Zmanjševanje pojava neprimernih gibov

Podobno lahko trdimo tudi za naslednjo ergonomsko načelo – zmanjševanje izvajanja neprimernih gibov. Za razliko od prej navedenega primera gre tu predvsem za izogibanje procesov, pri katerih konstantno opravljamo ene in iste gibe, zaradi česar pretiramo obremenjujemo vedno iste mišice.

Ponavljajoče giba zelo dobro poznajo tisti, ki pri svojem delu uporabljajo miško in tipkovnico. Konstantno tipkanje lahko močno obremeni zapestja naših rok, še posebno v primerih, ko je položaj rok pri delu nepravilen. Težave lahko bistveno olajša uporaba ergonomskih podlog za miške, miške posebnih oblik in uporaba ergonomskih stojal, pri katerih poskrbimo za bolj ugoden naklon tipkovnice ter optimalno organizacijo delovnega okolja.

Zmanjševanje točkovnih pritiskov na telo

Pri določenih delovnih aktivnosti lahko pride tudi do uporabe položajev, pri katerih je naše telo podvrženo določenim pritiskom. Primeri takšnih pritiskov so pogosti pri delu za mizo in pri uporabi raznih strojev, pri uporabi zaščitne opreme in delovnih oblačil, lahko pa se pojavijo praktično kjerkoli.

Pri delu v pisarni smo najpogosteje žrtve točkovnih pritiskov, ki se zgodijo, ker imamo pri tipkanju na tipkovnico ali pri uporabi miške roke naslonjene na mizo. Pri tem namreč prihaja do točkovnega pritiska na komolce ali podlahti, kar lahko povzroči bolečine, vpliva na prekrvavitev ter prizadene živčevje.

Boleče zapestje

Zmanjševanje prekomernih vibracij

Prekomerne vibracije med delom vplivajo predvsem na prekrvavitev v perifernem delu telesa. Zmanjšan pretok krvi v določen del telesa je najbolj opazen kot značilna bledica, v skrajnih primerih lahko deli telesa dobijo tudi nekoliko modrikasto barvo.

Prekomernim vibracijam so podvrženi predvsem delavci v industriji, na gradbiščih ali v drugih okoljih, kjer je prisotna uporaba strojev.

Zagotavljanje ustrezne osvetlitve

Neustrezna osvetlitev je še vedno izjemno pogosta težava, ki je značilna tako za pisarne, kot tudi za druge poslovne prostore. Zelo pogosto je v delovnih prostorih premalo svetlobe, kar pomeni, da med delom oči bolj napenjamo, posledično se lahko pojavijo tako težave z vidom kot tudi glavoboli.

Svetloba je izredno pomembna tudi, ko pride do dela za računalnikom. Praviloma bi morali imeti pri delu dovolj dnevne svetlobe, glavni vir osvetlitve pa ne bi smel biti neposredno pred ali za računalniškim ekranom. Zelo priporočljivo je, da se v pisarnah poleg glavnega vira svetlobe namesti tudi dodatne vire, ki jih lahko posamezniki sami prilagajajo lastnim potrebam.

In dodatna načela ergonomije?

Poleg že omenjenih osmih načel ergonomije strokovnjaki poudarjajo še štiri načela. Prvi je vezan na zagotavljanje optimalne dostopnosti vseh delovnih pripomočkov in na primerno organizacijo delovne površine. Drugi poudarja pomembnost premorov med statičnim delom, saj z aktivnimi premori sproščamo obremenjene mišice. Tretje načelo govori o uporabi jasne komunikacije med zaposlenimi, kamor sodi tudi uporaba nedvoumnih simbolov in znakov, ki jih vsi zaposleni razumejo. Četrto dodatno načelo ergonomije pa je vezano na pomembnost omejitve stresa, ki jo lahko dosežemo s spremembami organizacije dela, bolj zdravim načinom življenja, socialno integracijo in podobnim.

Sorodne novice